Le kako jih lahko zapustite ?

REŠEVALNI PSI

prvi zapisi o uporabi psa kot pomočnika pri iskanju in reševanju ljudi so znani iz leta 1707 in najdemo jih v dokumentih švicarskega samostana St. Bernard. Vsem je znano, kako so švicarski menihi s pomočjo bernardincev iskali in reševali onemogle potnike na prelazu St. Bernard.

Načrtno šolanje sanitetnih psov, kot so jih takrat imenovali, se je začelo znotraj vojske, v sanitetnih enotah. Leta 1903 je v Švici izšla knjižica o dresuri in uporabi sanitetnega psa, avtorja majorja A. Berdeza. Sanitetne pse so uporabili že v rusko-japonski vojni, kjer so psi v strelskih jarkih, med bitko poiskali ranjence in jih z glasnim laježem nakazali. Takrat so največ uporabljali airdale terirerje.
Leta 1938 so švicarski gorski reševalci odkrili, da pes lahko da tudi v snežni plazovini odkrije ponesrečenca. Leta 1940 so začeli sistematično šolati, katerega pobudnik je bil kinolog F. Schmutz, ki je šolanje opisal tudi v knjigi (izšla je leta 1954).

V drugi svetovni vojni so psi dokazali svoje sposobnosti, ko so na bojiščih v okolicu Stalingrada našli 200.000 ranjencev.

V Angliji so prvi začeli uporabljati pse za iskanje v ruševinah bombardiranih mest. Prešolali so sanitetne pse, največ uspehov pri šolanju pa je imel polkovnik J. Baldwin. Na žalost, iz tistih časov ni nobenih zapisov, saj je bila smrtnost vodnikov psov med napadi velika.
Uspehi pri iskanju ponesrečenih v ruševinah, so spodbudili številne države da so, v okviru enot civilne zaščite začele šolati reševalne pse. Švicarji so v organizaciji SVKA leta 1972 izdali prva navodila za šolanje reševalnih psov.

Petarde, ne hvala !

Zaščitite svojega psa pred poki petard, saj mu lahko le ti pustijo posledice za vse življenje.

1.) Ne hodite s psom na mesta, kjer predvidevate, da bodo prižigali petarde!

2.) če prižigajo petarde v bližini vašega doma ali tam, kjer se vaš pes nahaja, mu ponudite zaščito. Pes naj bo tesno ob vas, kjer se gotovo čuti varnega. Hkrati ga hrabrite z besedami, ki psa pomirjajo, dajte mu občutek, da mu pok ne bo naredil nič hudega!

3.) Poki petard so neprijetni tudi za odrasle, nestreloplahe pse. Zavedajte se, da pok petarde ni prijeten za naša ušesa, še toliko manj za pasja, ki slišijo veliko bolje kot mi.

Testiranje na živalih se je začelo že desetletja nazaj, natančneje leta 1933. Na živalih se preizkuša poleg zdravil tudi kozmetična sredstva in pripomočke, pa tudi čistila, praške in podobne zadeve za uporabo v gospodinjstvu in še kje. Vsako leto milijone živali po svetu najprej trpi hude bolečine in nato umre v laboratorijih, da bi se potrdila zanesljivost in učinkovitost omenjenih izdelkov.

Testiranje smrtne doze: ta test se izvaja že od daljnega leta 1927! Substanco, ki jo je treba testirati, na silo vlijejo ali celo »napumpajo« v grla in želodce živali. To pogosto povzroči smrt že zaradi poškodbe grla ali želodca s cevmi, ki jih rinejo živali do želodca, ali dejansko zaradi smrtne doze. Druga varianta je, da jim smrtonosne substance z injekcijami vbrizgajo pod kožo, v žilo ipd. in nato opazujejo kako in koliko časa žival trpi, preden se reši… Pogosto pa se te substance nanašajo tudi v oči živali, analno ali vaginalno odprtino, ali pa jih prisilijo vdihovati skozi pritrjeno masko. Količine, ki jih pri tem uporabljajo so pogosto tako visoke, da nimajo nobene povezave z realnostjo in zato tudi ne dajo nobenih uporabnih rezultatov. Reakcije živali so krči, bruhanje, driska, paraliza, krvavenje iz oči, nosu, ust in zadnjične odprtine. Ti testi pa lahko trajajo tudi po 3 mesece in dlje! Pri dolgotrajnem testiranju pa živali na omenjene načine dnevno zastrupljajo in takšno mučenje traja tudi po 2 leti… Seveda se ne uporablja nobenih sredstev proti bolečinam, saj bi to lahko motilo rezultate…

Testiranje oko dražečih snovi: ta metoda je v uporabi že več kot 4 desetletja. Pri teh testih se 100 mililitrov snovi v obliki tekočine, granul ali praškov vsujejo v oči poskusnih živali, ponavadi zajčkov. Le-ti so imobilizirani, da ne morejo pobegniti ali se premikati in si pri tovrstnih poskusih nemalokateri celo zlomi tilnik. Oči imajo prisilno odprte s sponkami. Ko jim nanesejo te škodljive substance živali tulijo od bolečin, »znanstveniki« pa opazujejo, kako in koliko časa jim oči propadajo. To »opazovanje« traja tudi do tri tedne, intervalno pa se beleži stanje oči v propadanju. Zajčki so pri tem seveda pri polni zavesti in tudi ne dobijo nobenih sredstev proti bolečinam, saj naj bi to »motilo« potek in rezultate testov. Posledice, ki jim jih to mučenje pusti so močno zatekanje vek, vnetje šarenice, gnojenje ali razjeda oči, krvavenje in oslepitev. Tudi rezultati teh testov niso zanesljivi, saj je človeško oko povsem drugačno od zajčjega.Po končanih testih te zajce ubijejo in jih uporabijo za nadaljnje teste.

Video kako to poteka: tukaj
Slike : tukaj

samo v EU vsake 3 sekunde umre žival v labarotoriju!!

podjetja, ki testirajo na živalih : Afrodita, Garnier, Gillette Co., Giorgio Armani, Johnson & Johnson, Krka (Corident, Fitoval, Sun Mix, Vitaskin), L'Oréal, Matrix Essentials, Maybelline, Vichy, Nina Ricci , ...

podjetja, ki ne testirajo:Amway, Avon, Chanel, Christian Dior, Donna Karan, Amai, Green Line, Neutro Roberts, Oriflame, Cleo, Revlon, United Colors of Benetton, Nivea, Weleda, Wella, L'occitane,...

Hišni ljubljenčki

Letovanje v tujini je včasih pomenilo, da je bilo treba doma pustiti pomembnega družinskega člana: hišnega ljubljenčka! S potnim listom EU za hišne ljubljenčke pa lahko Europo odkriva tudi ''človekov najboljši prijatelj''.
Od leta 2004 lahko hišni ljubljenčki z europskim potnim listom laže spremljajo svoje gospodarje na potovanju po Europi. Potni list ni mišljen samo za mačke in pes-tudi beli dihur ga lahko ima ! Uradna pot je enostavna : lastnik pred odhodom na počitnice pripelje žival k veterinarju, ki zanjo izda potni list in vanj vpiše podatke o pomembnih cepljenih in zdravljenjih.