V Sloveniji vsako leto zavržemo več kot pet tisoč živali, največ mačk, potem psov. Verjetno je številka še višja, saj preštejejo samo tiste živali, ki so imele srečo, da so jih našla zavetišča in društva. Ostale so končale drugače. "Za večino ljudi so živali še vedno orodje. In ustaljeno je prepričanje, da ni nič strašnega, če pogine mačka," pripoveduje Petra Mohar, biologinja in aktivna članica ljubljanskega društva za zaščito živali.
sreda, 16. januar 2008
Kljub temu, da so zavetišča polna živali, zavržene živali le redko končajo v azilu, najverjetnejša je smrt. Več kot 150 psov so lani poleti našli člani Društva za zaščito živali. Živali, ki pridejo v zavetišča so večinoma podhranjene in bolne. Problem zavrženih živali pa je še veliko večji v Italiji. Leta 2007, so v dveh mesecih zapustili 125 tisoč živali, kar je 15 odstotkov več kot leto prej. Različne organizacije si prizadevajo za čimprejšnje sprejetje novega zakona, ki bo zaostril kazni za mučitelje živali in med drugim predvidel tudi zapor za tiste, ki žival zapustijo. Zapuščene živali je mogoče najti ob cestah vse leto, tudi naprimer ob koncu lovske sezone, ko se lovci tako skušajo znebiti psov, ki jih ne potrebujejo več. Po sedaj veljavnem italijanskem zakonu je za takšen prekršek zagrožena le denarna kazen. Nov zakon, ki naj bi bil sprejet v kratkem, jo bo zvišal na 10 tisoč evrov in predvidel tudi do leto dni zapora. Vendar je lastnika zapuščene živali mogoče izslediti le, če ima žival registrsko številko, zato nekateri psu ali mački, ki jih prepustijo usodi, preprosto odrežejo uho, kjer je vtetovirana številka.
Naročite se na:
Objave (Atom)